Zaha Hadid

UVOD

Zaha Hadid je bila Iraško-britanska arhitektka, ki je znana po svojih inovativnih, drznih in modernih stavbah, ki pa se delno ujemajo z okolico. Stavbe so različnih oblik, od ovalnih do okroglih. Imajo tudi več različnih kotov: njene besede so bile, da poznamo 360 različnih kotov, zakaj bi se torej omejili le na enega. V preteklosti je bila pogosto spregledana zaradi njene narodnosti. Mnogo njenih projektov je bilo zavrnjenih, ker naj bi bili nepraktični in težko izvedljivi, zaradi česar je skoraj obupala nad arhitekturo. Kasneje je imela v Londonu pisarno, kjer je imela več kot 150 zaposlenih. Kljub vsem zavrnitvam in neuspehom ji je uspelo s strastjo do dela narediti zelo uspešno kariero na področju arhitekture. Je prva ženska, ki je osvojila prestižno nagrado Pritzer Prize leta 2004.

slika 1 – Zaha Hadid

ŽIVLJENJEPIS

Zaha Mohammad Hadid se je rodila 31. oktobra 1950 v Bagdadu. Odrasla je v izobraženi islamski družini, usmerjeni v zahodno kulturo. Njen oče je bil vpliven politik. Talent za risanje je podedovala po materi, zaradi katerega se je kasneje zanimala za umetnost. Njeno zanimanje za arhitekturo pa izvira iz družinskega izleta v južni Irak, kjer so si ogledali Sumerska mesta – mesta najstarejših civilizacij na svetu. Med intervjujem je dejala, da je občutje okolja ni nikoli zapustilo. Pesek, vodovje, ptice, trsje, stavbe in ljudje so bili vedno v neki harmoniji. Poskušala je odkriti in ustvariti arhitekturo, ki bi vzbudila podoben občutek, a na sodoben način.

Študirala je na ameriški univerzi v Beirutu, kjer je diplomirala iz matematike, kar ji je omogočil njen oče, ki je bil uspešen politik, ekonomist in podjetnik. Pot jo je nato zanesla v London, kjer je od leta 1972 do leta 1977 študirala arhitekturo na Architectural Association School of Architecture (Šola za arhitekturo združenja arhitektov). Ko je diplomirala, je začela delati za londonski arhitekturni biro The Office of Metropolitan Architecture (Urad za arhitekturo mesta), ki ga je ustanovil njen profesor Rem Koolhaas, nizozemski arhitekt. Z Remom je sodelovala v različnih projektih, dokler ni odprla svojega arhitekturnega biroja v Londonu. Ustvarjala je vse do leta 2016, ko je nepričakovano umrla.

Kariera

Leta 1980 je postala popolnoma samostojna arhitektka. Sodelovala je na različnih natečajih. Na začetku ni bila uspešna, mnogo njenih projektov je bilo zavrnjenih, ker naj bi bili nepraktični in težko izvedljivi. Njene inovativne in drzne ideje so bile dolgo časa le risbe in skice. Sčasoma pa se je vedno več ljudi začelo zanimati zanjo.

Arhitektka se ni nikoli poročila ali imela otrok. Zelo je bila predana svojemu delu in je praktično živela za arhitekturo. Prav zaradi tega je postala tako uspešna. Vsak projekt je izpopolnila do potankosti. Za njo so ostali številni neizvedeni projekti, kot so centralna banka v Bagdadu, visokohitrostna železniška postaja v Nepalu in drugi.

DELA

Prvi večji projekt je bil gasilska postaja v nemškem mestu Weil am Rhein. Sledili so še drugi projekti in številni uspehi. Leta 1994 je z operno hišo Cardiff zmagala na natečaju v Veliki Britaniji, čeprav je ni nikoli realizirala. Z leti je Zaha pridobila izkušnje in nova znanja. Leta 2004 je dosegla vrhunec, ko je prejela, kot prva ženska, Pritzerjevo nagrado, ki je najpomembnejša nagrada na področju arhitekture (nekateri jo imenujejo Nobelova nagrada za arhitekturo). Projekt, ki je eden najbolj poznanih, je skakalnica v Innsbrucku, v Avstriji, ki vsako leto gostuje novoletno turnejo smučarskih skokov. V svoja dela je vedno vključevala nove tehnologije in materiale.

Uspešna pa je bila tudi na drugih področjih. Preizkusila se je v slikarstvu, oblikovanju uporabnih predmetov ter dizajniranju interierja in pohištva. Tudi v te predmete je vpeljala svoj sodoben in organski slog. Skupno je osvojila 21 nagrad v evropskem in svetovnem merilu.

slika 2 – Zaha Hadid, 2008, Bridge Pavilion

Vitra Fire Station

Eden prvih realiziranih projektov Zahe Hadid je gasilska postaja v mestu Weil am Rhein, ki leži v Nemčiji ob meji s Švico in Francijo. Gradnja je se začela leta 1990 in je bila končana v treh letih. Zgradbo je projektirala skupaj z nemško-britanskim arhitektom Patrickom Schumacherjem. Postavljena je kot ključni element v linearno urejeni coni in predstavlja podaljšanje linearnih vzorcev sosednjih polj in vinogradov. Zgradba je velika 852 kvadratnih metrov in je zasnovana kot skupek večplastnih zidov v linearni strukturi. Namen zgradbe ni, da bi izstopala, ampak da povezuje okolico v celoto. Stene so nagnjene in prelomljene, od znotraj nam daje arhitektura občutek nestabilnosti. Gasilska vozila, ki se nahajajo v notranjosti, omilijo ostrost linij. Stavba predstavlja zamrznjeno gibanje in ob pogledu nanjo lahko le čakamo, kdaj se bo premaknila in eksplodirala. Gasilska postaja je zgrajena iz betona, povezujejo pa jo steklena okna. Danes je preurejena v muzej, v katerem so predstavljeni Vitra modeli stolov.

slika 3 – Zaha Hadid, 1999, Vitra Fire Station

slika 4 – Zaha Hadid, 1999, notranjost Vitra Fire Station

MAXXI – National Museum of the 21st Century Arts

S tem projektom je Zaha prav tako zmagala na mednarodnem natečaju. Stavbo so začeli graditi leta 2000, nastajala pa je kar 10 let. Stoji v Rimu, v Italiji.
Stavba je sestavljena iz upognjenih kvadratnih cevi, ki se med seboj prekrivajo in križajo in spominjajo na košček masivne prometne infrastrukture. MAXXI je sestavljen iz dveh muzejev: muzej za umetnost in muzej za arhitekturo. Ima tudi avditorij, knjižnico in medijsko knjižnico – specializirano na področju umetnosti in arhitekture, knjigarno, kavarno, bar in restavracijo, galerije za začasne razstave, predstave, izobraževalne dejavnosti.  Velik javni trg pred muzejem je zasnovan za dogodke v živo in razstave. Maxxi velja, iz strani revije The Guardian, za Zahino najboljše delo in mojstrovino, ki se lahko primerja z antično rimsko arhitekturo.

Projekt je bil nagrajen z nagrado Striling prize for Architecture. Nagrada je vsakoletno podarjena najboljšim arhitektom, za arhitekturna dela v Veliki Britaniji in so največji prispevek k razvoju Britanske arhitekture.

slika 5 – Zaha Hadid, 1994, Muzej MAXXI

Bergisel skakalnica

Smučarska skakalnica stoji v Innsbrucku, v Avstriji. Prvotna skakalnica je bila zgrajena že leta 1926. Leta 1999 je bila Zaha na mednarodnem tekmovanju izbrana za oblikovanje rekonstrukcije. Končana je bila leta 2003. Skakalnica je velika 50m in dolga 90m. Z rekonstrukcijo so dosegli tudi daljše skoke in sicer kar 138m leta 2015. Odskočišče je dolgo 98m in postavljeno pod 35° naklonom. Ima zaščitno ograjo, ki odbija veter, da ne ovira skakalcev.

Na vrhu skakalnice je razgledna plo-ščad. Do nje se je mogoče povzpeti z dvema dvigaloma. Eno je namenjeno skakalcem, drugo pa obiskovalcem. Zaha je strukturo opisala kot organski hibrid, saj predstavlja združen stolp in most. Stolp je izdelan iz armiranega betona in je primeren za vse vremenske razmere.

slika 6 – Zaha Hadid, 2003, skakalnica Bergisel

ZAKLJUČEK

Arhitektke Zahe Hadid druge stvari kot arhitektura v življenju praktično niso zanimale. Svoje življenje je posvetila arhitekturi. Delala je noč in dan, večkrat brez premora… Zato je bila ena najbolj uspešnih arhitektk današnjega časa. Njena dela so izvirna in drugačna, vedno znova je presenetila. Delala je samo velike objekte, manjše hiše je niso zanimale. Kljub velikemu številu neuspehov na področju arhitekture je vztrajala in z ljubeznijo do dela postala ena najbolj slavnih arhitektk današnjega časa.

SUMMARY

Zaha Hadid Mohammad (born 31st October, 1950) was an Iraqi-British architect.
She was inspired from one of the earliest civilization – Summerian ancient towns. She studied on Architectual association School of Architecture. After finishing shool, she started working in the Office of Metropolitan Architecture. In 1980 she became an independant architect. Her buildings are distinctively neofuturistic, charasterised by the »powerful curving forms« of her elongated structure with multiple perspective points and fragmented geometry to wake the chaos of modern life. She was also a professor at The University of Applied Arts, Vienna in Austria.

A few of her most famous works of art are: Ski jump Bergisel, Museum MAXXI, Vitra Fire Station and Bridge Pavilion.

Knjižnji vir:

•    Jodido, Philip, 2010: Architecture now!, London, Velika Britanija; Taschen, cop. 2010, ISBN: 978-3-8365-2345-5

Internetni vir:

•    Zaha Hadid biography , 2006, [21.12.2015], Encyclopedia of world biography. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.notablebiographies.com/supp/Supplement-Fl-Ka/Hadid-Zaha.html#ixzz3Mbvc23Fc

Članek na internetu:

•    Howarth,Dan,2014, Dezeen Magazine, [21.12.2015], Dostopno na spletnem naslovu: http://www.dezeen.com/2014/12/18/zaha-hadid-architecture-education-women-miami/

Fotografije:

•    Slika1: GROB, Marco. 2010. Zaha Hadid portrait. Flicker. [22.12.1015; 16:37]. Dostopno na spletnem naslovu:  ://www.flickr.com/photos/eager/16988084291  Licence: (CC BY)
•    Slika 2: Avtor: Grzz. 2008. Pavilion Bridge. Wikipedia. [22.12.1015; 16:38]. Dostopno na spletnem naslovu:  https://en.wikipedia.org/wiki/Bridge_Pavilion . Licence: (CC BY-SA)
•    Slika 3: Avtor neznan. November 2013. Vitra Fire Station. Wikipedia. [22.12.1015; 16:44]. Dostopno na spletnem naslovu:  http://en.wikipedia.org/wiki/Zaha_Hadid#mediaviewer/File:VitraFireStation-pjt1.jpg. Licence: (CC BY-SA)
•    Slika 4: Avtor neznan. 2006. Interior of Vitra Fire Station. Wikimedia comons. [22.12.1015; 16:50]. Dostopno na spletnem naslovu:  https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vitra_fire_station,_upper_level_interior_1,_Zaha_Hadid.jpg. Licence: CC BY-SA
•    Slika 5: OBAYDA, Cris. 2013.  Museum MAXXI, Flicker. [22.12.1015; 17:08]. Dostopno na spletnem naslovu:  https://www.flickr.com/photos/78771126@N07/8450482012. Licence:( CC BY)
•    Slika 6: Avtor neznan. 2006. Ski jump Bergisel. Wikimedia comons. [22.12.1015; 18:11]. Dostopno na spletnem naslovu:  https://commons.wikimedia.org/wiki/File:BergiselSkiJumpTower.jpg  Licence: (CC BY-SA)

Avtorji:

MARKIČ Anja, 2014/15
ČOK JEREB Lina, 2015/16
ŽITNIK Eva, 2016/17
ĐOGIĆ Anuška, 2018/19